Ribolov v sladkih vodah in jezerih v oazah miru

Ribolov v sladkih vodah in jezerih v oazah miru

Pripravljeni za vse ribolovne izzive

Pogled na vodno gladino bistrega jezera ali šum slapov gorske reke vabijo k sprostitvi. Ribolov v sladkih vodah na Hrvaškem vključuje čudovito naravo in spektakularne pokrajine. Mistično mirne reke Donava, Drava in Sava, očarljiva zelena barva Dobre, Korane, Kupe in Mrežnice, za lokalne ribiče mitska Odra, izzivalne Gacka, Zrmanja ali Cetina. Hrvaška mesta za popoln ribolov so prilagojena vsem letnim časom in vsem ribiškim željam.

 

Preden se odpravite na ribolov, vsekakor poskrbite za ribolovna dovoljenja. V lokalnih ribiških družinah je smiselno vprašati glede dovoljene ribolovne tehnike, nato pa se začne uživanje v ribolovu na hrvaški način. To so samo nekateri kraji, v katere so se zaljubili ribiči z vseh koncev sveta.

 

Gacka je kultna reka v svetovnem merilu, če iščete kapitalne primerke med postrvmi. Med ribiči krožijo številne legende o velikosti teh čudovitih in slastnih rib, pogosto pa se v šali reče, da je vsak potnik, ki je vrgel trnek v to reko, tudi nekaj ujel. Skrivnost uspešnosti Gacke in njene prednosti za postrvi, ki tukaj rastejo nekajkrat hitreje kot v drugih rekah, leži v idealni temperaturi, vodi, bogati s kisikom in 17 vrstah, ki predstavljajo osnovo njihove prehrane. Lička lepotica je pravi izziv za izkušene ribiče, slike s postrvmi „made in Gacka” so pa izviren in dragocen spominek.

 

Pravi eldorado za ribiče je tudi vodna „republika” Donava in Drava, v katerih živi največje število ribjih vrst na Hrvaškem. Kar 65! Čeprav je mogočna Donava na Hrvaškem prisotna s samo 137 od skoraj 3000 kilometrov toka, mnogi pravijo, da je to njen najlepši del. V številnih rokavih posebno pozornost pritegne som, katerega kapitalni primerki v teh vodah lahko tehtajo tudi več kot sto kilogramov.

 

Lovci na ščuke in krape morajo svoj izziv poiskati v Lonjskem polju, kjer Sava s svojimi pritoki rek Lonjo, Strugo, Pakro, Ilovo in Trbežem zagotavlja idealne pogoje za rast velikih primerkov.

 

Poseben fenomen je tudi Kolpa, ki s svojimi 292 kilometri toka igra številne vloge. V zgornjem toku je gorska, hitra in nestrpna, nato pa kot kakšna rečna mati sprejema pritoke v hribovitem delu Karlovške županije in se počasi upočasnjuje. Med prihodom v nižino postaja resna, nato se pa izlije v Savo. Kakor se spreminja karakter Kolpe, tako se spreminjajo tudi ribje vrste. V gorah kraljujejo potočne postrvi, lipani in sulci, v počasnem delu toka pa imajo prednost somi in ščuke.

Denis Peroš

Od jezer je vredno omeniti največje hrvaško naravno jezero – Vransko jezero, v katerem lahko lovite s pogledom na morje, ki je oddaljeno le nekaj kilometrov.