Učka

Učka

Ponosna varuhinja Istre in Kvarnerja

Učka je edina gora v Dinarskem gorovju, ki se razprostira v smeri severovzhod - jugozahod, navpično v smeri razprostiranja Dinaridov. Strma pobočja, na katerih se izmenjujejo skale, gozdovi in livade z oddaljenimi ter širokimi pogledi, ki se razprostirajo iz njenih vrhov, številni vodni viri in naselja, ločen položaj ter bližina morja Učko naredijo edinstveno in posebno. Po goro je lepo gledati od daleč iz notranjosti Istre, iz Reke ali Gorskega kotarja kot tudi iz kvarnerskih otokov. Seveda, še lepše jo je spoznati od znotraj, kar ni težko, ker je cela Učka prepletena z gosto mrežo planinskih poti.

Učka
Alan Čaplar

Učka ograjuje istrski polotok iz vzhodne strani in strogo ločuje Istro od Primorja. Razprostira se 20 kilometrov v dolžino od gorskega sedla Poklona do Plominskega zaliva, kjer se nepričakovano potaplja v morje. Čeprav njeni vrhovi niso izrazito visoki, se zaradi strmih pobočij in dejstva, da se nahajajo nedaleč od morja, Učka zdi veliko višja kot pravzaprav je. Vendarle, vzpon od morja do vrha ni kratek niti enostaven, ker je treba prevladati 1400 metrov nadmorske višine.

 

Glavna izletniška točka na Učki je gorsko sedlo Poklon, do katerega vodijo poti iz vseh priobalnih mest - Opatije, Ičića, Ike, Lovrana, Medveje, Mošćeničke Drage. Za vzpon iz istrske obale do Poklona so iz vseh mest potrebne 2-3 ure hoje, vendar za tiste, ki želijo doživeti najlepši, vrhnji del Učke, je najugodnejše, da se do Poklona odpravijo z avtomobilom, naprej pa s planinsko hojo proti Vojaku. Poklon je mesto od koder se prvič vidi morje in Reka ter je zaradi tega že od davnih časov priljubljeno počivališče potnikov. Ko so romarji iz Istre iz tega mesta prvič zagledali Trsat, so se redno priklonili Materi Božji Trsatski. Spomin na ta običaj se ostal zabeležen v nazivu Poklon.

Učka 1600
Alan Čaplar

Gledajoč Učko od daleč, se lahko predvideva, da je njen najvišji vrh lepa razgledna točka. Pogled iz Vojaka je eden izmed najbolj osupljivih na Hrvaškem, ker daleč okoli ni višjih vrhov, ki bi ovirali pogled v daljavo. Ob lepih in jasnih dnevih se vidi cela Istra in Kvarnerski zaliv z otoki, gore Gorskega kotarja, Velebit, pogosto pa pogled doseže tudi Alpe in Italijo. Vrh Učke ima obliko podaljšanega in zelo ostrega grebena, ki se zelo strmo spušča na eni strani proti Čepićkem polju, na drugi strani pa proti Kvarnerskem zalivu. Vrh je prepoznaven po okroglem kamnitem stolpu, zgornja terasa katerega služi kot razgledna točka, notranjost pa kot trgovina s spominki.

 

Od Poklona proti severovzhodu na Učko se nadaljuje gora Ćićarija. Ona ima povsem drugačne značilnosti: ni niti približno strma kot je Učka, temveč je pravzaprav prostorna planota s par manj izraženih vrhov, med katerimi vijuga gorska cesta, ki povezuje okoli deset slikovitih vasi.

Učka
Alan Čaplar

Med vsemi zanimivostmi, ki jih je vredno videti na Učki, je najbolj privlačna Vela draga, nedaleč od istrskega vhoda v tunel Učka. Ni ga težko prepoznati, ker se v njega spušča lahko prehodna geološko-poučna steza. Če pridete za vikend ali poleti, lahko vidite veliko plezalcev po skalah, glede na to, da je Vela draga eno izmed najprivlačnejših hrvaških plezališč.

 

Velika količina padavin je vplivala na to, da se dandanes Učka z bujnim rastlinskim pokrivalom opazno razlikuje od vseh ostalih gor ob morju. Posebnost vzhodnih pobočij so tudi gozdovi udomačenega kostanja, znanega pod imenom maruni. Zaradi svojih posebnosti je Učka leta 1999 razglašena za park narave. Vsak njen kotiček ponuja nekaj novega in neznanega, prav popolno za vse tiste, ki radi imajo raznolike planinske ter plezalne izzive.