Stonske ostrige

Stonske ostrige

Na vzhodnem delu polotoka Pelješca se v kraju Ston nahaja območje, znano po gojenju klapavic in ostrig vrhunske kakovosti. Po najdenih zapiskih se ostrige na tem območju gojijo že od 17. stoletja, nabirati pa so jih začeli še stoletje prej, gastronomska poslastica pa so bile že v času Rimljanov. Malostonski zaliv se je pokazal kot posebno primeren za gojenje te okusne školjke zaradi sladke vode reke Neretve, ki se tu izliva v morje, in pogostega dežja pozimi, kar ustvarja idealne pogoje za njihovo rast. Nabiranje ostrig je najbolj primerno v mesecu marcu, ker so takrat te cenjene školjke najbolj mesnate, takrat se v Malem Stonu vsako leto odvijajo tudi Dnevi malostonskih ostrig z njihovo degustacijo ob dobrem vinu in zabavi za domačine in vse številnejše turiste.

 

Pri uporabi ostrig je potrebno paziti in zavreči že odprte školjke, kot tudi tiste, ki niso trdno zaprte, ker gre za pokvarjene ali mrtve školjke, ki niso uporabne za zaužitje. Pri čiščenju svežih školjk je pomembno, da se jih pazljivo odpre nad posodo, da bi zadržali slanikast sok iz njihove notranjosti. Vsako ostrigo je potrebno trdno držati s krpo in nato potisniti konico noža med zgornji in spodnji del školjke. Da se školjka odpre, je rezilo noža nujno treba obrniti in tako ločiti njena dva dela. Meso se nato izreže, ravni del školjke se odvrže, v zaobljenega pa se položi odrezano meso in prilije sok, ki ga je školjka izpustila pri odpiranju.

 

Ostrige se lahko pečejo na žaru, cvrejo, zapečejo s sirom v pečici, dodajo v številne juhe skupaj z drugimi školjkami, pripravijo v om aki za testenine ali za rižoto, najokusnejše pa so surove in nežne, ponujene na ledu z nekaj kapljicami limoninega soka. Največkrat se ponudijo v skupini po šest ali dvanajst školjk, skladajo se s črnimi in belimi vini, posebno gastronomsko doživetje pa predstavljajo v kombinaciji s primerno ohlajeno penino. Mnogi ostrige štejejo za naravni afrodiziak, kar je še en razlog za njihovo priljubljenost.