Beneški obrambni sistem 16. in 17. stoletja

Beneški obrambni sistem 16. in 17. stoletja

Obrambni sistem Zadra in šibeniška trdnjava sv. Nikolaja sta na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine kot dva od šestih elementov nadnacionalne serijske kulturne dediščine „Beneški obrambni sistem 16. in 17. stoletja”.


„Beneški obrambni sistem 16. in 17. stoletja” je izjemno, zgodovinsko, arhitekturno in tehnološko pričevanje obrambnega sistema „alla moderna”, razvitega v nekdanji Beneški republiki kot odziv na uvedbo nove tehnologije strelnega orožja v vojaške operacije.

Zadar
TZG Zadar / Filip Brala
Zadar

Obrambni sistem Zadra, ki je v tem času bil vojaško in upravno središče Dalmacije, je največja in najmočnejša trdnjava na Jadranu in ključna točka obrambe pomorskih poti med Benetkami in Krfom ter pred grožnjami Osmanskega cesarstva na kopnem. Zadar je ohranil najpomembnejše trdnjavske elemente obrambnega sistema „alla moderna”: mestno obzidje z vrsto močnih bastionov, od katerih je Ponton prvi bastion „alla moderna” in največji bastion na Jadranu, monumentalna Kopenska mestna vrata, mojstrovina renesančne arhitekture 16. stoletja in zunanja trdnjava Forte.

Fortress of St Nicholas, Šibenik
Ivo Pervan
Trdnjava sv. Nikolaja, Šibenik

Zaradi obrambe Šibenika pred osmansko floto je sredi 16. stoletja na kamniti skali in na samem vhodu v šibeniški kanal sv. Antona potekala gradnja močne trdnjave sv. Nikolaja. Trdnjava je bila zgrajena po načrtih Gian Girolama Sanmichellia v trikotni obliki, na treh ravneh, in predstavlja izjemen primer izolirane bastionske trdnjave, zgrajene po pravilih trdnjavskega obrambnega sistema „alla moderna”.