Speleologija

Speleologija

Za razliko od Velebita so v Istri jame že raziskane kar seveda ne pomeni, da niso zanimive.
Ker so Istrske jame tople, s polno okrasov in zahtevne je priporočljivo imeti s seboj izkušenega vodiča, ko se jame obiskuje. 
Podzemne dvorane, jezera, potoki, jame, razpoke in okamnine bodo navdušile vsakega obiskovalca. V istrskih jamah se poleg naravnih lepot nahaja tudi različni rastlinski in živalski svet (ribe, žabe, polhi, rakci, netopirji), med katerimi pa je najbolj zanimiva človeška ribica, endemična vrsta, ki živi samo v kraških področjih.
Svetovno znana istrska jama pa je postala Pazinska jama, ki jo je proslavil Jules Verne, ko jo je opisal v romanu Mathais Sandorf. Do danes je poznanih okoli 1500 jam vsako leto pa se odkrije približno deset novih.  Ćićarija na severu Istre pa je zasebna kraška celina kjer se nahaja najbolj globoka istrska jama, ponor Rašpor, globok 361 metrov.
Pri mestecu Roča se nahajata ponora Krkuž in Gragorinčići. Najdaljša jama v flišu pa je Piskovica v osrednjem delu polotoka dolga 1036 metrov. V bližini se nahaja tudi Marfanska jama globoka 273 metrov, ki je s svojih 2045 metrov raziskanih kanalov tudi najdaljša v Istri.
Največja dvorana krasi Batluško jamo dolžine in širine 200 oziroma 150 metrov in višine 60 metrov.
Severozahodni predeli so posebni po nizu ponorov v pasu kontaktov flišnih sedimentov in apnenca. Izjemno slikovit je ponor pri Šterne globok 231 metrov, ki je zlasti lep v deževnem obdobju, saj se takrat ustvari čudovit slap, ki v dnu vrtače, preden ponre ustvari slikovito jezerce. V bližini je tudi star zapuščen mlin.
Zanimiv je tudi kraški pas zahodne Istre prekrit z rdečo zemljo kar je razlog, da so tukaj sige in kristali v podzemlju izrazito rdeče barve. Poleg jam so zanimive tudi speleološke lokacije. Zaradi svoje dostopnosti bivanje človeka in živali v njih sega v daljno preteklost, številne od njih pa so danes zanimiva arheološka in paleontološka najdišča kot so: Šandalja, Vergotinova, Romualdova, Trogrla …