Sniježnica v Konavlih

Sniježnica v Konavlih

Najožji hrvaški tisočnik

Med najprivlačnejšimi hrvaškimi gorami posebno mesto ima gora Sniježnica nad Konavlami, ki iz vzhodne strani ograjuje prostorno Konavosko polje. Meje Konavel so iz severovzhoda hercegovške gore, iz vzhoda črnogorski del Orjena, na jugu je Jadransko morje, na zahodu pa so mesto Cavtat z Župo dubrovniško in naselje Zvekovica. Videti so podaljšani, dolžina jim je približno 40, širina se spreminja od 2 do 15 kilometrov.

Sniježnica
Alan Čaplar

Nad prostornim Konavoskim oljem se vzdigujejo slikovite gore, na katerih se je razporedila vrsta konavoskih naselij: Kuna Konavoska, Duba Konavoska, Brotnice, Šiljesci, Velji Do in druga. Vrh Sveti Ilija na Sniježnici je najožji hrvaški tisočnik in tipična skalnata gora z skalami iz apnenca ter pomanjkljivo mediteransko vegetacijo. Ime je dobila po snegu, ki se v vrhnjem delu lahko dolgo obdrži, vse do maja. Vzrok temu je velika količina padavin, vpliv iz severa pa je odločilen zaradi nizkih temperatur, kljub bližini morja.

Sniježnica
Alan Čaplar

Izhodišče za vzpon na Sniježnico je v naselju Mihanići nedaleč od Pridvorja, na vzhodnem robu Konavoskega polja. Okoli 500 metrov za pošto v Pridvorju, pred Lovranom, se navzgor ločuje ozka asfaltna cesta proti vasi Kuna Konavoska (721 m). Cesta se strmo vzpenja 5 km v ostrih zavojih do Kune, kjer se začne planinska markacija. V vasi se nahaja planinska hiša »Šola Kuna Konavoska«, za katero skrbijo dubrovniški planinci, najbolj južna planinska hiša na Hrvaškem.

 

Planinske markacije iz vasi sledijo široki zgrajeni stezi, ki se vzpenja brez velikih strmin in zahtevnih podrobnosti skozi makijo ter primorski gozd, ki ustvarja prijetno senco. V spodnjem delu steze se, nedaleč od steze, nahaja zanimiva cerkvica Sv. Nikole iz 16. stoletja, s srednjeveškim pokopališčem in par dobro ohranjenih bogomilskih nagrobnikov. Pot je zgrajena že za časa Avstro-Ogrske in je služila za vleko topov na vrh Sniježnice. Glede na to, da pot navzgor gre na široko in z veliko zavojev, ga markacija skrajšuje ter reže vse dokler ne pride do gorskega sedla Duži, od koder se ponuja pregleden pogled na gore v Hercegovini in Črni gori. Od gorskega sedla se je treba odpraviti v smeri zahoda in pred seboj kot orientacijo imeti vrhnji greben Sniježnice. Ta del poti ni označen z markacijami, vendar zaradi širine poti (podobna je Premužićevi stezi na Velebitu) ni možno zaiti na krivo pot. Od Kune Konavoske do vrha Sniježnice je potrebno skupaj približno dve uri sproščene hoje.

Sniježnica
Alan Čaplar

Sveti Ilija (1234 m) je najvišji vrh gore Sniježnice in je najvišji v Dubrovniško-neretvanski županiji. Vzhodno od vrhnje točke je kapela Sv. Ilije iz 19. stoletja, zgrajena iz izklesanega kamna v skali, po kateri je vrh dobil naziv. V globini se lepo vidi Konavosko polje in dubrovniško letališče v Čilipih. Pogled se nadalje širi na otoke dubrovniškega arhipelaga Elafite, Mljet, Korčulo, Lastovo in polotok Pelješac, na bosanske ter hercegovške visoke gore Čvrsnicu, Prenj, Velež, Zelengoru in druge, na črnogorske gore Durmitor, Orjen, Subro, Lovćen ter v južni smeri vse do Komova in Prokletij. Romanje do cerkvice se izvaja vsako leto na Duhovski ponedeljek, tradicionalna planinska pot na vrh Sniježnice pa je 26. decembra, v spomin na prvi vzpon dubrovniških planincev leta 1928.