Sveti Ilija na Pelješcu

Sveti Ilija na Pelješcu

Skalnati velikan južnega Jadrana

Polotok Pelješac svoje goste pričaka gostoljubno in osvaja s svojo lepoto. Gorski skalnati pejsaž sliki Pelješca daje edinstveno slikovitost, planinsko razpoložene obiskovalce pa vabi na planinske podvige.

 

Pelješac je po Istri največji hrvaški polotok (348 km2). Dolg je 62 km, širok pa le 3 do 8 kilometrov. S sosedno obalo je povezan s 1500 metrov široko Stonsko zemeljsko ožino zato je po svojih splošnih geografskih značilnostih bolj podoben otoku kot polotoku. V reliefni strukturi polotoka dominirata dve vrsti gorskih sklopov iz apnenca, med katerimi se v osrednjem delu razprostira prostorna dolomitna kotlina.

Sveti Ilija na Pelješcu
alan Čaplar

Največji del Pelješca je na severozahodnem delu polotoka, nad Orebićem. Na tem področju širina Pelješkega kanala znaša le 1270 m in zaradi reliefne ovire na severu ta kanal ponuja za ladje varno zaščito od sunkov burje ter je v preteklosti imel pomembno vlogo južnih vrat srednjega primorja. Zato je tudi položaj Orebića na njegovem najožjem delu bil odločilno dejstvo za cvetenje pelješkega pomorstva v času jadrniške plovbe. Tako je v drugi polovici 19. stoletja pelješko pomorsko društvo imelo 33 čezoceanskih jadrnic.

 

Najvišji vrh Pelješca je Sveti Ilija, visok 961 metrov. Iz visokega grebena Pelješca se po obeh straneh spuščajo strme gole skale. Čeprav je gora na polotoku, po svojemu položaju in pogledih ima vse lastnosti otoške gore, če pa bi Pelješac bil otok, bil bi najvišji na Jadranu. Vzpon ne vrh je možen iz treh glavnih smeri: iz zaselka Urkunići vzhodno od vasi Ruskovići, iz Karmena in Bilopolja ali iz Gornjega Nakovnja, 6 km severozahodno od Vignja. Stara pot iz Ruskovića je najbolj strma, danes pa je glavna planinska steza na Pelješcu tista iz Bilopolja. Za vzpon je potrebno približno 3 ure, s seboj pa je vsekakor treba vzeti zadosti vode, ker je na gori ni, večji del poti pa je izpostavljen soncu.

 

Sveti Ilija Pelješac
Alan Čaplar

Celotna gora je posebna po izrednem pogledu na dalmatinsko otočje in na orebiško riviero v globini. Zaradi višine in ločenega položaja Pelješca je eden izmed najširših in najlepših razglednih točk na hrvaških gorah. V starejših zemljevidih lahko najdete nazive Zmijino brdo (Monte Vipera) in Perunovo brdo. Ta naziv izhaja i predkrščanske dobe, ko je vrh bil kultno mesto staroslovenskega boga gromovnika, sedanje uradno ime pa je vrh dobil po kapeli Svetega Ilije. Sam vrh je označen s kupom kamnov in majhnim lesenim križem ter marmorno ploščo z napisom vrha.

 

Osupljivo je koliko zanimivih mest je možno videti in doživeti na razmeroma majhnem otoku. Vsak izmed teh zanimivosti je za pravega sladokusca razlog, da vsaj en dan preživi na hribovitem Pelješcu - in dober motiv, da se jim zmeraj z veseljem vrača.