Bikla

Bikla

Čeprav nam ime te posebne pijače nič ne pove, je bikla v resnici alkoholna pijača, dobro znana v družinah v Dalmaciji, Dalmatinski zagori in na otokih. Dobi se z nenavadno kombinacijo rdečega vina in mleka, ki tej zanimivi pijači da prepoznavno vijoličasto barvo. Biklo poznajo naši ljudje od druge polovice 19. stoletja. Kot osvežilno pijačo so jo poznali že stari Grki. Poleg v Dalmatinski zagori se je stregla tudi na območju okrog Mosorja in Biokova. Na Braču ji pravijo tudi smutica alihmutica, na Hvaru mućkalica, hmutnica ali sumutva, ljubkovalno ji pravijo tudi „loza i koza”, ker se za njeno pripravo uporablja najbolj sveže kozje mleko, ki se pomeša s prevretim mladim vinom.

 

Bikla se tradicionalno naredi po trgatvi iz mladega mošta, namesto kozjega mleka se lahko uporabi tudi kravje, najokusnejša je v hladnih jesenskih dnevih, ko si jo v različnih inačicah privoščijo mladi in stari. Razmerje mleka in vina se namreč spreminja od hiše do hiše, pri vsaki pripravi bikle pa je ključ do uspeha neprestano mešanje v smeri urinega kazalca, da ne pride do sirjenja, ko se mleko uliva v vino. Ko mošt komaj začne vreti, biklo lahko pijejo tudi otroci, ko pa se čas od trgatve vedno bolj odmika in vino, s katerim se meša mleko, postaja zrelejše, postaja tudi bikla vse močnejša.

 

Bikla danes ni več običajna pijača, čeprav si v Vrgorcu prizadevajo spet oživiti tradicijo pripravljanja bikle z organizacijo dnevov bikle in z Biklijado, letnim festivalom v prvem vikendu v oktobru. Ob tradicionalnem sejmu s številnimi drugimi aktivnostmi je glavna točka neizogibna pokušina glavne zvezde Biklijade, bikle. Dnevi bikle v Vrgorcu potekajo septembra in oktobra – od trgatve do konca vrenja mošta in praznika vseh svetih, ko se mošt spremeni v vino, premočno za to okusno pijačo.