Viška, forska in komiška pogača

Viška, forska in komiška pogača

Komiška pogača

Komiška pogača je aromatična slana jed, ki je svoje ime dobila po malem mestu na otoku Vis, šarmantni Komiži ob vznožju hriba Hum. Ker gre za kraj z dolgo ribiško tradicijo, nas ne preseneča, da avtohtona jed tega kraja vsebuje nasoljene ribe, ki se v ribiških krajih na naši obali pripravljajo od pamtiveka. Znani način hrambe ribe omogoča, da se ohranijo vse hranljive snovi, ki nam jih nudijo sveže ribe, in tej jedi daje intenzivnost in izrazitost.

 

Komiška pogača se običajno nareže na kocke, zaradi bogatega nadeva pa je sočna in posebna in je odlična malica ali kar glavna jed. Osnova komiške pogače je vzhajano testo, ki v sebi skriva kombinacijo čebule, svežih paradižnikov ali pelatov, slanih rib kot so inčuni ali sardele, začimb in poljubno kaper. Za nadev na oljčnem olju na hitro prepražimo čebulo dokler ne postekleni, nato ji dodamo nasekljan svež paradižnik ali pelate. Gosta rdeča omaka se mora ohladiti preden v njo dodamo na drobno narezane ribe. Testo razvaljamo in razrežemo na večji in manjši del, z večjim obložimo posodo, v kateri se bo pekla pogača. Nato namažemo nadev iz paradižnika, čebule in rib ter pogačo pokrijemo z manjšim delom razvaljanega testa. Komiško pogačo premažemo in robove natopimo z oljčnim ter pečemo v pečici dokler testo ne porumeni, cel postopek pa traja le eno uro.

 

Komiška pogača navduši s kombinacijo sladkasto-kislega paradižnika in slanih koščkov ribe, najbolj okusna pa je, če je pripravljena iz izvirnih domačih sestavin. Ker je slana jed, se z njo odlično ujemajo rdeča vina ali celo pivo. Kos nasitne komiške pogače pa vas bo okrepil po dolgem dnevu, preživetem na soncu ali po potepanju po ozkih uličicah tega otoškega mesteca.

 

 

Viška pogača

Mesto Vis, nekoč imenovan Issa, je prvo mesto, ustanovljeno na otoku Visu davnega leta 397 pr. n. št. To otoško mesto so osnovali Grki, osvajalci, ki so s seboj na otok prinesli tudi svoje tipične jedi, ki so bile navdih tudi za nastanek viške pogače. Ker so se v skromnih domovih ribičev in njihovih družin stoletja uporabljala živila, ki so bila zlahka dostopna, so v njihovih kuhinjah nastajale preproste jedi kot je znana viška pogača iz samo nekaj sestavin.

 

To je še ena tradicionalna dalmatinska jed, ki se je pripravljala za malico ali marendo, ker pa je dovolj nasitna, je odlična tudi kot hitro kosilo ali lahka večerja. Zaradi njene hitre priprave iz vzhajanega testa in slanega nadeva je še danes priljubljena otoška jed in je predhodnica sosednje komiške pogače. Od nje se razlikuje po vsebini svojega nadeva in načinu rezanja, saj se viška pogača postreže narezana na trikotnike, v sebi pa skriva kombinacijo koščkov inčunov ali sardel, dušene čebule, začimb in poljubno kaper. Za razliko od komiške pogače viška ne vsebuje paradižnika, vendar se prav tako pripravlja z okusnim vzhajanim testom, zaradi katerega je odličen obrok.

 

Znano rivalstvo med mestoma Vis in Komiža je spodbudilo Komižane, da so spremenili viško pogačo tako, da so dodali paradižnik, viška pogača pa se skozi stoletja ni spreminjala. Kadar otočani želijo malo osvežiti tradicionalen recept, nadevu pogosto dodajo različna sredozemska zelišča ali druge vrste ribe, na primer tun.

 

Pri pripravi te pogače ne sme manjkati oljčno olje, ki ji daje posebno aromo. Oljčno olje namreč ni samo v nadevu, temveč se uporablja tudi pri pečenju pogače, ko se testo, ki prekriva nadev, premaže z oljem. Nato se z njim natopijo robovi pogače, da se ne bi zažgali preden se speče notranjost pogače.

 

Ta pogača vas bo prisilila, da pozabite na vse zgodbe o rivalstvu in uživate v izvirnih otoških okusih.

 

 

Forska (hvarska) pogača

Forska oziroma hvarska pogača je tretja v nizu slanih jedi, ki so skozi zgodovino predstavljale osnovo otoške prehrane. Prebivalci Hvara in Visa poudarjajo, da obstajajo tri sestre – tri dalmatinske pogače, ki s svojim okusom še vedno navdušujejo in hranijo ribiče, njihove družine in goste.

 

Najbolj preprosta med njimi je viška pogača, polnjena z dušeno čebulo in slanimi ribami kot so sardele ali inčuni, naslednja je komiška s paradižnikovo omako, tretja - forska pa je najbolj bogata, saj se v njej skriva še ovčji ali kozji sir. Za pripravo vseh treh je potrebno malo kvasa, in če ga niso imeli, so otočani v testo dodali kos kruha ali stare pogače. Po videzu so si zelo podobne in s svojimi različnimi nadevi osvajajo ljubitelje slanih rib in okusnih domačih izdelkov.

 

Testo za forsko pogačo pripravimo iz polbele moke, soli, mlačne vode, malo svežega kvasa, malo sladkorja in oljčnega olja. Kvas stopimo v topli vodi in ga pustimo, da malo nabrekne preden ga vmešamo v moko, v katero smo dodali malo soli in sladkor. Ob dolivanju oljčnega olja in mlačne vode petnajst minut mesimo mehko testo, ki ga nato pustimo eno uro počivati. Ko testo vzhaja, pripravimo nadev iz očiščenih sardel, pražene čebule, drobno nasekljanega česna in peteršilja, očiščenih oliv in kapra. Vse sestavine za nadev skupaj na hitro prepražimo.

 

Pripravljeno testo razdelimo na dva enaka dela in oba razvlečemo v debelejša kroga. Eno plast testa položimo na segret in pomokan pekač, nanj namažemo nadev, na katerega dodamo rezine sira ali nariban sir. Na to položimo zgornjo plast testa, stisnemo robove obeh plasti testa in jih zavijemo navzgor, da nadev pri pečenju ne steče ven.

 

Pred pečenjem moramo pogačo pustimo deset minut na toplem, nato zgornjo plast testa namažemo z mešanico vode in oljčnega olja. Forska pogača se peče v segreti pečici približno štirideset minut, postrežemo jo še toplo, v družbi pravega domačega vina.